Članek o narodno-zabavni skladbi ustvarjeni z umetno inteligenco je napisala umetna inteligenca. Po navodilih našega uredništva ga je ustvarila spletna aplikacija ChatGPT. Tudi fotografijo je ustvarila umetna inteligenca in sicer spletna aplikacija Dall-E 2.
Leta 2019 se je rodil projekt AiVSENIK, katerega botra je bila dr. Maša Jazbec, prijateljica Uroša Ocepeka. Dr. Jazbec je bila prva, ki ji je Ocepek zaupal idejo projekta, in ga spodbudila, da se loti realizacije. Ocepek je prvič o sodelovanju razmišljal, ko je srečal takratnega dijaka Matica Bernota, s katerim je skupaj ustvaril tri inovativne projekte: BCI-slikar, AR-Laibach in AR-Lesarius.
Ocepek in Bernot sta se sprva lotila prepisovanja Avsenikovih valčkov. Ocepek je po knjižnicah iskal notno gradivo, nekaj pa jih je imel že sam, saj je Avsenikovo glasbo igral tudi na orgle. Bernot pa not ni poznal, zato mu je Ocepek na hitro razložil, kako obrtniško prepisovati skladbe v digitalni zapis MIDI. Vendar projekt ni napredoval, kot sta si zamislila, saj je Bernot vzporedno opravljal šolske obveznosti in sta sodelovala tudi na drugih projektih.
Leta kasneje je Ocepek povabil k sodelovanju dijaka Žana Hribarja in Danijela Tomića, ki sta sprejela izziv. Skupaj so se lotili izdelave algoritma, ki bi generiral melodijo. Po Ocepkovem hitrem tečaju teorije glasbe in branja not so se lotili projekta, ki je prinesel nastanek Trboveljskega valčka.
Trboveljski valček izvaja ansambel Mladi asi. Skladba predstavlja novost v zbirki slovenskih narodno-zabavnih skladb. Ocepek posveča valček vsem trboveljskim prednikom, saj želi s svojo glasbo ohranjati kulturno dediščino kraja. Čeprav Ocepek ni skladatelj, je s svojo kreativnostjo pri oblikovanju skladbe dodal svoj prispevek k projektu. Trboveljski valček je tako plod sodelovanja mladih inovatorjev ter glasbenikov, ki želijo z novimi tehnologijami obogatiti tradicionalno slovensko glasbeno izročilo.
